✨ AHA moment... s časovnim zamikom. 😄

Tale zapis je nadaljevanje včerajšnje avtomobilske sage. In še ena drobna (no, kar konkretna) lekcija o "vse ali nič" zame... Z zamikom. Mogoče pa bo prav prišla tudi tebi. 💛

Včeraj sem objavila zapis o moji sagi z avtom. Če ga nisi prebrala, ga najdeš tukaj. Danes pa sem razmišljala — zakaj sem to sploh delila s tabo? Ker v bistvu nima veze … no ja, z ničemer, razen z mojo frustracijo. 😅

Še enkrat sem prebrala, kaj sem spesnila, in šla z Bonotom na sprehod. Ker pač ne morem iz svoje kože (čeprav bi bilo včasih to najbolj pametno), sem premlevala — zakaj. In evo ga — AHA moment z zamudo. 🤯

Pri meni še vedno večina stvari gre po principu: vse ali nič. V tem primeru — avto — sem dobila: nič. 😬

Ker ni bilo dovolj, da je bil avto neoprskan, nič gnil, da je lepo laufal in da sem se v njem počutila varno... O ne! 95 % zadovoljstva ni dovolj. Mora biti 100!In tistih manjkajočih 5 % mi ni in ni dovolilo, da bi bila zadovoljna. Koliko časa, živcev in na koncu tudi denarja sem vložila in zapravila za tisti zanemarljiv odstotek... ki mi je preprečeval, da bi preprosto rekla: “Evo, to je to.”

Po drugi strani… sem kot moj avto. 😄Zgubljam energijo na malenkostih in praznim svoj akumulator za stvari, ki v resnici niso življenjsko pomembne. 🤷‍♀️

Tudi v življenju še vedno funkcioniram tako. Žal. Vse ali nič. Vmesna stanja? Ne, hvala. In medtem ko jaz iščem in lovim tisto “stotko”, življenje lepo teče dalje. Moja malenkost pa se zatika v brezvezne malenkosti, ki so tako zelo pomembne… samo meni. 🙄

Koliko stvari sem že opustila samo zato, ker po mojih kriterijih niso bile 100 %? Raje sploh ne grem razmišljat o tem, ker bom verjetno slabe volje in bom izustila tudi kakšno neprimerno besedo. 😬

V bistvu je žalostno, kakšen presing zganjam nad sabo, ko lovim nekaj, kar je v resnici nedosegljivo. Je lahko sploh karkoli 100 %?

Koliko negativnega razmišljanja samo zato, ker stalno iščem: Kaj še manjka? Kaj je narobe? Kaj bi še lahko? In pa moj paradni konj: “Ja, kaj bodo pa drugi rekli?!” 🤦‍♀️

Odgovor: kar pač hočejo.

Najprej moram pospraviti pri sebi. Biti jaz zadovoljna. Šele potem bo to vprašanje izgubilo moč in kontrolo nad mojimi dejanji. Verjetno. 😉

✨ No, pri avtu se še učim…Pri sebi pa vedno bolj vadim spustiti tisto “vse ali nič” in si kdaj pa kdaj rečem: Dovolj je dobro. Jaz sem dovolj. 💛

Če pa kdaj zmanjka energije in se začne “prazniti akumulator” — no, za to pa vem, kaj pomaga. 😉

En dober razbremenilni dotik, čutna masaža ali pa tisti pravi koktajl za dušo in živce. Če čutiš, da bi tudi ti potrebovala “polnjenje baterij” — vabljena. 🌿

👉 https://www.energijskemasaze-tjasa.si/mstr-sproscanje-brazgotin-kranj