A je to zdaj prodaja? Al’ kaj?

Ali je prodaja še vedno prodaja, čeprav mislim in se trudim, da ne zgleda in ne izpade kot prodaja, ampak v bistvu… je prodaja? Kva?

Ja glej. Vsak ima svoj paket izzivov, strahov in tale je eden od mojih. Če dobro pomislim, sem lahko blazno hvaležna, da sem sploh prilezla do te točke, kjer sem zdaj … Z razmišljanjem: »Jaz pa težila s prodajo ne bom!«

Ampak … ne glede na to, kako obračam zadevo, mi vedno znova klikne: To je še vedno prodaja. Vsaka moja objava tukaj. Vsak opis na spletni strani (ki jih, bajdvej, pišem z velikim veseljem). Vse to je namenjeno temu, da se odločiš zame. Da prideš k meni na masažo. Da ti “prodam” to, kar delam – z občutkom, s srcem, z radostjo.

Hvala, draga prodaja... ups, priporočilo od ust do ust

Ta moj odpor do prodaje se vleče že leta in leta. Hvala vsem zgoraj in spodaj za kanal »od ust do ust«, ker brez njega bi me že zdavnaj odpihnilo. Puf... pa me ni več. Poslovno, mislim. Ali pa bi že prej prišla do te ugotovitve, o kateri pišem danes. Kdo ve?

Zadnjič sem brala en zapis na Facebooku, ko je ena punca izrazila svoje mnenje glede neke zadeve. In med komentarji so se znašle tudi izjave v stilu: »Ja saj, vse samo zato, da prodaja!« Pa sem si mislila:» Ja, porkamadona, sej zato pa imamo Facebook strani, ne?«

Ane, kako sem bila pametna. Pa sem se takoj ustavila in se vprašala – pa svojo stran tudi dojemam s tem istim pogledom? Ne glih…

Moja stran ni le prodajna. Je tudi moj dnevnik. In povabilo.

Tale moja stran je namenjena tudi prodaji. Pa tudi zato: da me spoznaš.. pa da te povabim v svoj svet razmišljanja in delovanja. Pa da vidiš, če ti moj način sede… Da te povabim v svoj svet dotikov, masaž, terapij, občutkov. In če ti klikne — klikneš gumb “Rezerviraj svoj termin” in prideš. Tako to je.

Z navdihom napišem objavo … potem pa začnem tuhtat: A dodam link ali ne? A bo izpadlo, kot da nekaj vsiljujem? Pri tem pa pozabim na najbolj bistveno: ne glede na to, kaj napišem ali dodam, na koncu še vedno TI izbereš zase. Tako kot začutiš. Z linkom ali brez.

Dve modrosti, ki sta se me prijeli...

Zadnjič sem si zapisala dve preprosti, a močni modrosti:

• Moj vir obilja sem jaz – z mojimi talenti in znanji. (Tjaša Dorelay)

• Bodi hvaležna za tiste stvari, ki te podpirajo. (Sara in Doris)

In sem. Svoj vir obilja in hvaležna.

Hvaležna sem, da lahko delam in živim od tega, kar me veseli. Kar znam. Kar delam »iz sebe«, po občutku. Hvaležna sem, da sem se naučila tudi vseh ostalih tehničnih stvari, ki pridejo v paketu s tem, da lahko delam, kar me veseli. In ja… končno (končno!) sprejemam, da je del tega tudi prodaja.

Dolgo sem se skrivala. Delala bolj potiho, v ozadju – kot tista vila, ki čara v svojem kotičku gozda. Ampak veš kaj? Čas je. Čas, da jasno povem:

Tukaj sem. In tukaj je moja ponudba.

Ne le za dušo, tudi za tvoje telo. In za tvojo srečo.

 Pokukaj sem: https://www.energijskemasaze-tjasa.si in preberi, kaj vse z veseljem čaram.

In si morda izbereš nekaj zase